Dnevni zaključek in blagajniški dnevnik

Vsak, ki sprejema gotovino, prej ali slej sliši nasvet, da mora »delati Z-poročilo za FURS«. Nasvet je star in napačen. Dnevnega zaključka na FURS ne pošiljate — obveznost, da ga sploh sestavite, pa vseeno obstaja, le da izhaja iz čisto drugega predpisa, kot večina misli.

Kaj gre na FURS in kaj ne

Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) zahteva potrditev posameznega računa ob izdaji: račun gre v realnem času na FURS, nazaj pride EOR, na izpis se natisneta ZOI in QR koda. Ta obveznost je izpolnjena že z izdajo računa.

Izraz »Z-poročilo« izvira iz registrskih blagajn, ki so jih nekatere države zahtevale pred uvedbo davčnega potrjevanja, in iz sosednjih ureditev, ki dnevno poročilo res predpisujejo. Slovenska ureditev tega ne pozna. Če vam kdo prodaja programsko opremo z argumentom, da »FURS zahteva Z-poročilo«, vprašajte, kateri člen to določa.

Od kod potem obveznost

Dnevni iztržek je knjigovodska listina. Potrebujejo ga vaše poslovne knjige, ne davčni organ:

• 54. člen ZGD-1 — obveznost voditi poslovne knjige in sestaviti letno poročilo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
• SRS 7 ter PSR 1 in PSR 2.17 — obravnava denarnih sredstev in zahteva, da vsaka poslovna sprememba temelji na verodostojni knjigovodski listini.
• 31. in 38. člen ZDavP-2 — vodenje in hramba dokumentacije, ki omogoča preverjanje davčne obveznosti.
• 85. člen ZDDV-1 — knjigovodstvo mora biti dovolj podrobno za pravilno obračunavanje in nadzor DDV.

Praktična posledica je pomembna: listino hranite pri sebi, pokažete jo ob inšpekcijskem pregledu in računovodji. Ni je treba nikamor oddati, mora pa obstajati in se ujemati z izdanimi računi.

Kaj naj dnevni zaključek vsebuje

Predpisanega obrazca ni. Da listina opravi svoje delo, mora pokazati:

• datum poslovnega dne in poslovni prostor oziroma blagajno;
• začetno stanje gotovine (menjalni denar);
• promet po načinih plačila — gotovina, kartica, nakazilo, darilni bon, dobroimetje;
• promet po davčnih stopnjah, da se ujame z evidenco DDV;
• prešteto gotovino, pričakovano gotovino in razliko med njima;
• razlog za razliko, kadar ta ni nič;
• kdo je dan zaključil in kdaj.

Zadnji dve točki sta tisti, ki ju ročno vodeni zvezki najpogosteje izpustijo — in ravno onidve ločita napako pri vnosu od resničnega manjka, ko je treba pojasniti, kaj se je zgodilo.

Blagajniški prejemek in izdatek

Gotovina se v blagajni giblje tudi mimo računov: dvig s TRR za menjalni denar, polog iztržka na TRR, plačilo dobaviteljevega računa z gotovino, izplačilo. Za vsak tak dogodek se sestavi blagajniški prejemek (BP) ali blagajniški izdatek (BI) s svojim zaporednim številčenjem. Brez njiju se prešteta gotovina ne bo nikoli ujela s prometom, ker denarja v predalu ni prinesel samo kupec.

Blagajniškega maksimuma ni več

Pravilo, da sme podjetje v blagajni čez noč obdržati le določen znesek in mora presežek do določenega roka položiti na račun, je bilo vezano na ureditev plačilnega prometa, ki je prenehala veljati. Blagajniškega maksimuma in roka za polog predpisi danes ne določajo. Nekatera podjetja ga vseeno določijo interno — zaradi zavarovanja ali varnosti — a to je poslovna odločitev in ne zakonska obveznost. Podatek je vreden preverjanja pri računovodji, ker se nasvet iz starih priročnikov še vedno prenaša naprej.

Meja 420 € velja za nekaj drugega

Znesek 420 €, ki ga pogosto zamenjujejo z blagajniškim maksimumom, je omejitev gotovinskega poslovanja: po 36. členu ZDavP-2 in 23.a členu Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 pravna oseba plačila nad tem zneskom ne sme poravnati z gotovino, računa pa ni dovoljeno drobiti na manjše zneske, da bi se meji izognili. Z zalogo denarja v predalu to nima zveze — omejuje posamezno plačilo pravne osebe, ne stanja blagajne.

Kako to poteka v Moj Račun

Modul Blagajna je brezplačen in se prikaže sam, ko aplikacija zazna gotovinsko poslovanje. Dan odprete z začetnim stanjem, ob koncu gotovino preštejete po apoenih ali vpišete skupni znesek, aplikacija pa pokaže Pričakovano, Prešteto in Razliko; kadar razlika ni nič, izberete razlog. Zaključka ne dovoli, dokler se promet po načinih plačila ne ujame s prometom po davčnih stopnjah — ravno tisto ujemanje, ki ga zahteva evidenca DDV. Zaključenega dne ni mogoče urediti ali izbrisati; popravek nastane kot nova revizija, ki se sklicuje na prejšnjo.

Preverjeno: avgust 2026. Pravne podlage: ZGD-1 (54. člen), ZDavP-2 (31., 36. in 38. člen), ZDDV-1 (85. člen), SRS 7, PSR 1 in PSR 2.17, ZDavPR. Viri: FURS — Davčno potrjevanje računov, ZGD-1 na PISRS, Slovenski inštitut za revizijo — SRS in PSR. Podatki so informativni in se lahko spremenijo. Vsebina je informativne narave in ne nadomešča davčnega ali pravnega svetovanja — za zavezujočo razlago se obrnite na FURS.