Zimski regres 2026

Zimski regres je zakonska pravica vsakega delavca v delovnem razmerju, ki jo je uvedel Zakon o pravici do zimskega regresa (ZPZR, Uradni list RS, št. 91/2025). Prvič je bil izplačan decembra 2025, v višini 638,86 €. Delodajalec ga izplača enkrat na leto, decembra, poleg plače — ne glede na to, ali izplača tudi božičnico ali 13. plačo.

Komu pripada zimski regres

Vsakemu delavcu, ki je imel v letu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi — za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom, v zasebnem ali javnem sektorju (2. člen ZPZR). Zaposluje lahko tudi samostojni podjetnik: če ima s.p. delavce, jim mora zimski regres izplačati tako kot vsak drug delodajalec.

Pravice nimajo samostojni podjetnik zase, študenti pri študentskem delu ter izvajalci po podjemni ali avtorski pogodbi — nobeden od njih ni v delovnem razmerju.

Koliko znaša zimski regres v letu 2026

Polno pravico — 740,94 € — dobi delavec, ki je bil pri vas zaposlen vse leto s polnim delovnim časom. Sicer mu pripada sorazmerni del: glede na obdobje zaposlitve pri vas in glede na delovni čas.

Zadnja vrstica je izjema od sorazmernosti: delavec, ki dela krajši delovni čas zaradi invalidnosti, zdravstvenih razlogov, starševstva ali drugega predpisa (67. člen ZDR-1) ali pred upokojitvijo po ukrepu 80/90/100 (67.b člen), ima pravice, kot da bi delal polni delovni čas — tudi do celotnega zimskega regresa. Znesek je lahko višji od zakonskega, če tako določa kolektivna pogodba ali vaš splošni akt; o obdavčitvi presežka spodaj.

Rok za izplačilo: 18. decembra 2026

Zimski regres je treba izplačati najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za plačo za november (3. člen ZPZR) — v letu 2026 do 18. decembra 2026 (petek). Izplača se v denarju, na delavčev račun in s pisnim obračunom; boni, darila ali izplačilo v naravi ga ne nadomestijo. Izplačate ga lahko tudi prej, na primer skupaj s plačo za november.

Poznejše izplačilo, najpozneje do 31. marca naslednjega leta, je dovoljeno le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če tako določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti — v javnem sektorju nikoli. Sicer pravica ni odvisna od tega, ali ima delodajalec dovolj sredstev. Delavcu, ki mu pogodba o zaposlitvi preneha med letom, pripada sorazmerni del ne glede na razlog prenehanja; tudi tega izplačate najpozneje v decembrskem roku.

Davki in prispevki

Do višine pravice zimski regres ne sodi v osnovo za prispevke (5. člen ZPZR) in ne v davčno osnovo (4. člen ZPZR) — delavec torej dobi na račun celoten znesek, brez odtegljajev. Davčna oprostitev pa ima mejo, ki jo zimski regres deli s plačilom za poslovno uspešnost: skupaj sta neobdavčena do 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (12. točka 1. odstavka 44. člena ZDoh-2; ob izplačilu velja zadnji znani podatek SURS). Pri tem ni pomembno, kaj ste izplačali prej.

• Zimski regres v višini pravice, brez božičnice: brez prispevkov in brez akontacije dohodnine.
• Zimski regres in božičnica skupaj do 100 % povprečne plače: oboje neobdavčeno; od zimskega regresa do višine pravice tudi brez prispevkov.
• Skupaj nad 100 % povprečne plače: presežek se obdavči — akontacijo dohodnine izračunate po 127. členu ZDoh-2.
• Zimski regres nad zakonsko pravico: presežek je neobdavčen le kot plačilo za poslovno uspešnost — če izpolnjuje njene pogoje — od njega pa se plačajo prispevki. Brez teh pogojev je presežek obdavčen drug prejemek iz delovnega razmerja.

Zimski regres in božičnica

Božičnica, 13. plača ali novoletna nagrada so v davčnem smislu plačilo za poslovno uspešnost. Neobdavčeno je, če je pravica do njega določena v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca, če ga izplačate vsem upravičenim delavcem in največ dvakrat v letu. Ker si z zimskim regresom deli isto mejo 100 % povprečne plače, pred decembrskim izplačilom seštejte oboje — in poslovno uspešnost, ki ste jo izplačali že med letom.

Božičnica zimskega regresa ne nadomesti: zakonsko pravico izplačate kot zimski regres in jo na REK-O poročate posebej, z vrsto dohodka 1151.

Poročanje na REK-O

Zimski regres se poroča na obrazcu REK-O z vrsto dohodka 1151 (VDDOH 1112), ki velja od 1. 1. 2026. V polju A052 navedete celoten izplačani znesek, v polju A052a obdavčeni del — kolikor zimski regres skupaj s poslovno uspešnostjo preseže 100 % povprečne plače. Znesek nad pravico, ki ne izpolnjuje pogojev za poslovno uspešnost, se poroča na ločenem obrazcu REK-O z vrsto dohodka 1150 (VDDOH 1109). Več o oddaji v članku REK-O: kdaj se odda in kako ga pripravite.

Globe

Delodajalec, ki zimskega regresa ne izplača v predpisani višini ali do roka, stori prekršek (9. člen ZPZR). Izplačilo nadzoruje Inšpektorat RS za delo, davčno obravnavo FURS.

• pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: od 3.000 do 20.000 EUR;
• če zaposluje največ deset delavcev: od 1.500 do 8.000 EUR;
• odgovorna oseba: od 450 do 2.000 EUR;
• delodajalec posameznik: od 450 do 1.200 EUR.

Zimski regres v Mojem računu

• Obračun vrste Zimski regres izplača vsakemu delavcu s pogodbo o zaposlitvi, ki je v letu veljala, pravico, ki mu še pripada — sorazmerno obdobju zaposlitve in delovnemu času, pri krajšem delovnem času po 67. ali 67.b členu ZDR-1 v celoti.
• Meja s poslovno uspešnostjo: v obračun vpišete neobdavčeno poslovno uspešnost, ki jo je delavec letos že prejel zunaj aplikacije, in obračun sam določi neobdavčeni in obdavčeni del.
• Višji znesek vpišete pri delavcu; presežek nad pravico obračun izplača kot poslovno uspešnost le, če potrdite, da izpolnjuje njene pogoje.
• REK-O z vrsto dohodka 1151, plačilne liste in plačilni nalog SEPA se pripravijo kot pri plači.
• Prenehanje med letom: obračun plače za mesec prenehanja opozori, koliko sorazmernega zimskega regresa delavcu še pripada.

Pogosta vprašanja

Preverjeno: oktober 2026. Pravne podlage: ZPZR (2.–5. in 9. člen; Ur. l. RS 91/25 in 32/26), ZDoh-2 (44. člen, 12. točka; 127. člen), ZDR-1 (67. in 67.b člen). Viri: ZPZR — prečiščeno besedilo (PISRS), ZPZR, Uradni list RS, št. 91/2025, MDDSZ — Zimski regres: pogosta vprašanja in odgovori, FURS — Zimski regres: poročanje na REK obrazcih. Podatki so informativni in se lahko spremenijo. Vsebina je informativne narave in ne nadomešča davčnega ali pravnega svetovanja — za zavezujočo razlago se obrnite na FURS oziroma Inšpektorat RS za delo.