Upokojenec in popoldanski s.p.

Veliko upokojencev bi po upokojitvi rado še kaj zaslužilo — s svetovanjem, obrtjo, najemom ali občasnimi storitvami. Pogosto slišan nasvet je, naj odprejo popoldanski (dopolnilni) s.p., ker so prispevki nizki, pokojnina pa naj bi tekla naprej. Ta nasvet je napačen. V nadaljevanju je razloženo, zakaj pavšalni status za upokojenca ni mogoč, kaj se zgodi s pokojnino, če dejavnost vseeno začnete opravljati, in katere oblike dela pokojnine ne zmanjšajo.

Izhodišče: načelo nezdružljivosti

ZPIZ izhodišče pojasnjuje takole:

»Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja dela in uživanja pravice do pokojnine hkrati, razen v tistih primerih, ko zakonodaja to izrecno dovoljuje.« — ZPIZ, Delo upokojencev

Delo torej ni prepovedano, vendar je pravilo obrnjeno, kot ga pogosto predstavljajo: hkratno delo in pokojnina sta načeloma nezdružljiva, izjeme pa mora zakon izrecno določiti. Opravljanje samostojne dejavnosti med temi izjemami ni.

Zakaj popoldanski s.p. za upokojenca ni mogoč

Pavšalni prispevki popoldanskega s.p. izhajajo iz 20. člena ZPIZ-2 (posebni primeri zavarovanja). Ta določa, da je za invalidnost in smrt zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni obvezno zavarovana oseba,

»ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu tega zakona, pri opravljanju navedene dejavnosti« — prvi odstavek 20. člena ZPIZ-2

Pogoj je torej, da oseba ni zavarovana po 15. členu. Pri redno zaposlenem je ta pogoj izpolnjen: po drugem odstavku 13. člena ZPIZ-2 se zavaruje po podlagi, ki je v zakonu navedena prej, delovno razmerje (14. člen) pa je navedeno pred samozaposlitvijo (15. člen). Zato je njegov s.p. postranski poklic s pavšalom.

Pri upokojencu ta pogoj ni izpolnjen. Prvi odstavek 15. člena ZPIZ-2 določa, da se »obvezno zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost« — brez izjeme za uživalce pokojnine. Pokojnina ni zavarovalna podlaga; ZPIZ to pove naravnost: »Upokojenci ne glede na vrsto pokojnine niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani.«

Enako izhodišče uporablja tudi FURS, ki postranski poklic opredeljuje kot dejavnost osebe, ki je v obvezno zavarovanje vključena »na drugi podlagi (praviloma na podlagi delovnega razmerja)«. Državni portal eUprava pa odgovarja brez pridržkov: »… ni mogoče, da bi upokojenec odprl samostojno dejavnost in še naprej prejemal pokojnino, saj se je v tem primeru dolžan vključiti v zavarovanje in mu pokojnina miruje.«

Ta ureditev velja že enajst let. Pred letom 2015 je nekaj upokojencev dejavnost res opravljalo brez vključitve v zavarovanje; z novelo ZMEPIZ-1A (115.a in 115.b člen ZMEPIZ-1) so morali status uskladiti do 31. januarja 2015. Za nazaj se pokojnine niso zahtevale nazaj, po tem roku pa zavod lastnost zavarovanca ugotovi po uradni dolžnosti in izplačevanje pokojnine preneha.

Kaj se zgodi s pokojnino, če dejavnost vseeno začnete

Prvi odstavek 116. člena ZPIZ-2 je jasen: uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, ki začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca, »pokojnina pa se mu v tem času ne izplačuje«. Izplačevanje preneha z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca. Koliko dobite namesto nje, je odvisno od obsega zavarovanja:

Sorazmerni del pokojnine po 116. členu in izplačilo 40 % po 39.a členu nista isto kot delna pokojnina — to so trije različni instituti. O konkretnem izplačilu vedno odloči ZPIZ z odločbo. Od leta 2026 velja tudi, da se sorazmerni del ne izplačuje, dokler prispevki za socialno varnost niso v celoti poravnani.

Kaj lahko upokojenec dela brez vpliva na pokojnino

ZPIZ na strani Delo, ki ne vpliva na pokojnino navaja oblike dela, ki ne zahtevajo vključitve v obvezno zavarovanje in ne vplivajo na uživanje pokojnine. Opravljanja samostojne dejavnosti med njimi ni. Zneski veljajo za leto 2026 in se redno usklajujejo:

Tudi pri teh oblikah velja, da o vplivu na pokojnino v konkretnem primeru odloči ZPIZ. Pred začetkom dela status preverite pri zavodu.

Prispevki: koliko dejansko plača upokojenec z dejavnostjo

Ker upokojenec ne more biti na pavšalni podlagi, plačuje polne prispevke od zavarovalne osnove, sorazmerno z obsegom zavarovalnega časa. Znesek je torej primerljiv z rednim s.p., ne s popoldanskim. Podroben razrez najdete v članku Prispevki za s.p. 2026.

Pavšal 110,11 €/mesec (januar–marec 2026) oziroma 113,01 €/mesec (od aprila 2026) velja za popoldanski s.p. osebe, ki je zaposlena za polni delovni čas — ne za upokojenca. Omeniti velja še, da ta pavšalni prispevek za PIZ krije zgolj poškodbo pri delu in poklicno bolezen ter se ne všteva v pokojninsko osnovo; novih pokojninskih pravic torej ne prinaša.

Obdavčitev dohodka iz dejavnosti

Prispevki in davek sta ločeni vprašanji: tudi kadar se pokojnina ne izplačuje, se dohodek iz dejavnosti obdavči z dohodnino — po normirani obdavčitvi ali po dejanskih stroških po dohodninski lestvici. Pri normirani obdavčitvi od leta 2026 ne velja več enotna efektivna stopnja 4 %: normirani odhodki se priznajo v višini 80 % prihodkov do 60.000 €, nad tem pragom pa ne več.

Kaj storiti pred odločitvijo

1. Najprej se odločite, ali vam je pomembnejša nezmanjšana pokojnina ali opravljanje dejavnosti — obojega hkrati ni.
2. Če zadošča priložnostni zaslužek, izberite eno od oblik, ki na pokojnino ne vplivajo (zgornja tabela).
3. Če se za dejavnost vseeno odločite, pri ZPIZ preverite, koliko pokojnine boste prejemali, in se odločite med polnim in krajšim zavarovalnim časom.
4. Vključitev v zavarovanje prijavite z obrazcem M-1; »dopolnilne dejavnosti« kot statusa upokojenca ni mogoče prijaviti.
5. O začetku dela oziroma dejavnosti obvestite ZPIZ — v nasprotnem primeru zavod lastnost zavarovanca ugotovi po uradni dolžnosti.

Pogosta vprašanja

Preverjeno: avgust 2026. Pravne podlage: ZPIZ-2 (13., 15., 16., 18., 20., 39.a in 116. člen) in ZMEPIZ-1 (115.a in 115.b člen). Viri: ZPIZ — Delo upokojencev, Delo, ki vpliva na pokojnino, Delo, ki ne vpliva na pokojnino. Popravljeno 12. 8. 2026 po pojasnilu ZPIZ. Podatki so informativni in se lahko spremenijo. Vsebina je informativne narave in ne nadomešča davčnega ali pravnega svetovanja — za zavezujočo razlago se obrnite na ZPIZ, ki o izplačilu pokojnine odloči z odločbo.